Polog kandidira za nagrado Študentski Snovalec. Celotna vsebina je do razglasitve končnih rezultatov na ogled samo članom komisije Študentskega Snovalca.
Turistična destinacija in njeno upravljanje postaja eno osrednjih vprašanj v turizmu, saj na turističnem trgu že dolgo ne konkurirajo več posamezni turistični produkti, temveč destinacije. Vsestranski pristop za učinkovito doseganje ciljev destinacij imenujemo destinacijski menedžment. Menedžment turističnih destinacij ali destinacijski menedžment (ang. destination management) je dejavnost planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja turistične dejavnosti na specifičnem geografskem prostoru, s ciljem doseči ekonomske, družbene in okoljske koristi za obiskovalce, ponudnike in prebivalce (Brezovec, 2004).
Slovenska Istra zavzema severni del Istrskega polotoka in v grobem pripada ozemlju treh slovenskih občin; Piran, Izola in Koper. Z geografskega vidika je zaokrožena celota, ki jo turisti razumeje kot destinacijo, saj ima vse elemente turistične ponudbe in povpraševanja. Z vidika menedžmenta pa je nepovezana, ker nima razvitih skupnih aktivnosti za upravljanje turistične destinacije.
Model destinacijskega menedžmenta Slovenske Istre sem razvila na podlagi Ritchie in Chrouchovega modela destinacijske konkurenčnosti (Ritchie & Crouch, 2005), ki predpostavlja, da je za uspešno upravljanje destinacije potrebnih devet aktivnosti: organizacija, trženje, kakovost storitev/doživetij, informacije in raziskave, razvoj človeških virov, financiranje in lastniški kapital, komuniciranje z obiskovalci, upravljanje z osnovnimi viri ter krizni menedžment.
Za učinkovit destinacijski menedžment je v Slovenski Istri potrebno najprej oblikovati krovno organizacijo za destinacijski menedžment (ang. destination management organization – DMO), ki bo skrbela za koordinacijo in usklajeno izvajanje aktivnosti planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. Trenutno stanje, ko turizem razvija vsaka občina posebej, je neugodno.
V izdelanem modelu predlagam ustanovitev gospodarsko interesnega združenja Slovenska Istra, ki bi povezovalo vse deležnike javnega, zasebnega in civilnega sektorja ter zagotavljalo finančna sredsteva destinaciji. V prvi fazi samega delovanja mora DMO vzpostaviti tiste aktivnosti destinacijskega menedžmenta, ki so najbolj pomankljive; informacijsko-raziskovalni sistem, upravljanje z osnovnimi viri in razvoj človeških virov. Vzpostavljen informacijski sistem s centralno bazo podatkov, ki bi vključeval vse deležnike destinacije, zbiral podatke o kakovosti storitev/doživetij in zadovoljstvu obiskovalcev, bi omogočal hitro prilagajanje ponudbe zahtevam in željam trga ter izboljšal komunicijo z obiskovalci. Upravljanje s človeškimi viri je potrebno prilagoditi potrebam sodobnega turizma, izobraževalne institucije pa tesneje povezati s turističnim gospodarstvom. Poleg formalnega izobraževanja je potrebno poskrbeti za izobraževanje lokalnega prebivalstva, ter na ta način spodbuditi povezovanje turistične ponudbe obale z zaledjem. Kot najbolj razvita aktivnost v destinaciji pa velja trženje, ki je že delno centralizirano.
Destinacijski menedžment je zelo širok pojem, njegova vzpostavitev pa zahteva poznavanje vseh procesov v destinaciji. V zavesti ljudi je Slovenska Istra prepoznavna turistična destinacija, ki pa v luči sodobnih procesov potrebuje novo ovrednotenje in organizacijo. Za uspešno delovanje destinacije je potrebna vzpostavitev enotnega menedžmenta in ne le zavedanje o njegovem pomenu. Za vszpostavitev le tega, pa bo v Slovenski Istru potrebno še veliko volje in truda.