Prvo srečanje: petek, 26. 11. 2010, ob 17.00 uri
17.00 – 17.15: Registracija udeležencev
17.15 – 17.20: Predstavitev projekta Partnerstva (Jasmina Mihelak Zupančič, ŠC Slovenske Konjice)
17.25 – 20.00: Prepoznavanje, ohranjanje in prezentiranje lokalne dediščine
Predavateljica: Janja Sivec, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja
Delavnica je namenjena ljubiteljem dediščine, ljudem ki delujejo na področju domače obrti, ponudnikom turističnih storitev s področja dediščine, lokalnim turističnim vodnikom in drugim zainteresiranim.
Na delavnici boste spoznali osnovno terminologijo povezano z dediščino ter merila pri prepoznavanju dediščine in njenem ohranjanju. V največji meri se bomo dotaknili področja predstavljanja dediščine. Delavnica bo temeljila na interaktivnem delu s pomočjo delovnih listov in diskusije.
Drugo srečanje: sobota, 27. 11. 2010, ob 9.00 uri
8.00 – 8.15: Registracija udeležencev
8.15 – 9.30: Podajanje vsebin dediščine
9.30 – 9.45: Odmor
9.45 dalje: Odsevi preteklosti in Ko skale spregovorijo. O prepoznavanju dediščine mitične krajine
Predavateljica: Martina Fekonja, univ.dipl. etnologinja in kult. antrop.
Teme na srečanju:
Podajanje vsebin s področja dediščine. Kako pripraviti vsebine, ki jih bomo ponudili zainteresiranim strankam.
Predavatelj: prof. ddr. Mitja Guštin: Odsevi preteklosti
Preteklost skozi tisočletja in stoletja odseva v zgodbi vsakega človeka. S pomočjo ustnega in literarnega izročila, arheologije in zgodovine jo razgrinjamo v želji, da bi bili prepoznavni kot skupnost in posameznik. Prazgodovinske ilirske, venetske in keltske tradicije, prežete z rimsko omiko in sledovi mimoidočih ljudstev zgodnjega srednjega veka, tlijo dandanes v slehernem prebivalcu Slovenije.
S prihodom Slovanov v 6. stoletju na ravnice ob Muri in Dravi so bili sledovi pregrnjeni z ljudstvom, ki je obogateno s skupnim življenjem v srednje in jugovzhodnem evropskem prostoru ustvarilo na geografskih danostih in zgodovinskih prežitkih slovenski narodnostni prostor, ki ga odlikujejo nekdanje in sedanje regionalne specifike.
Predavateljica: asist. dr. Katja Hrobat, Ko skale spregovorijo. O prepoznavanju dediščine mitične krajine
Skozi predavanje bomo odkrivali spregledan vidik krajine, ki ga lahko imenujemo mitična krajina. Gre za tisti del krajine, v katerega so se utelesile mitične pripovedi. Krajina namreč vsebuje dva vidika realnosti: materialno in mentalno. Slednje izhaja iz tega, kar v njej vidimo, iz naših konceptualnih shem. Zaradi svojega »večnega« trajanja se je v krajini ohranil večstoletni spomin mitične predstave.
Ena izmed njih so predstave o »babah«, ki so utelešene v kamnitih monolitih, gorah in toponimih. Starši so otrokom grozili, da bodo morali ob prvem odhodu v bližnje mesto poljubiti »šmrkavo babo«. Predstavljeni bodo obredi in tradicijske predstave o »babah« ter njihova umestitev v slovanska in starejša verovanja. Namen predavanja je pokazati na spregledan vidik dediščine krajine, ki je marsikdaj ne znamo prepoznati in posledično niti vključiti v lokalno turistično ponudbo.
Tretje srečanje: petek, 10. 12. 2010, ob 17.00 uri
17.00 – 17.15: Registracija udeležencev
17.15 – 18.30: Trženje storitev in izdelkov s področja dediščine
18.30 – 18.45: Odmor
od 18.45 naprej: Pregled samostojnega dela udeležencev in diskusija o dediščini v lokalnem okolju.
Predavateljici: Jana Šepetavc, univ.dipl. etnologinja in kult. antrop. in Janja Sivec univ.dipl. etnologinja in kult. antrop.
Na predavanju bomo spoznali kako tržiti storitve in izdelke s področja dediščine, spoznali nekaj dobrih praks, kako tržiti kakovost, predstavljen pa bo tudi oris načrt trženja dediščine. Spoznavali bomo širši kontekst dediščine, terensko delo ter črpanje novih idej iz snovne in nesnovne dediščine.
Četrto srečanje: sobota, 11. 12. 2010, ob 8.00 uri
8.00 – 8.15: Registracija udeležencev
8.15 – 9.30: Interpretacija dediščine
9.30 – 9.45: Odmor
od 9.45 dalje: delo na terenu
Predavatelj: mag. Boris Deanovič, uni. dipl. inž. arh.
Delavnica o interpretaciji dediščine je zaključek delavnic kot celote. Spoznali boste osnove interpretacije ter primere, kje in kako lahko to interpretacijo uporabimo pri predstavljanju dediščine. V drugem delu boste na terenu spoznali primer interpretacije dediščine. Najprej si boste primer ogledali, kasneje pa ga bomo skupaj analizirali.
Dodatne informacije in prijave:
Šolski center Slov. Konjice-Zreče, telefon (031) 314-809, e-pošta: info.scsk@guest.arens.si
Tanja Gobec, telefon: (031) 880-493, e-pošta: tanja.gobec@gmail.com
Lep pozdrav,
Šolski center Slov. Konjice
Jasmina Mihelak Zupančič
Zavod ETNO - EKO Tanja Gobec
Spodnji tekst uporabite kot obvezno obliko pri pripravi celotne vsebine idejnih pologov, ostale vrste pologov imajo lahko poljubno obliko.
1 - ugotovitve o stanju v slovenskem turizmu, zaradi katerih je ideja smiselna
tekst
2 - primerjava s stanjem v tujini
tekst
3 - osnovni koncept ideje
tekst
4 - koraki od danes do popolnoma uresničene ideje
(+ kdo jih bo izvedel in koliko časa in denarja posamezni koraki potrebujejo)
tekst
5 - pogoji (v timu in v slovenskem turizmu), ki morajo biti izpolnjeni, da ideja uspe
tekst
6 - dodana vrednost ideje (z vidika vseh izvajalcev in uporabnikov)
tekst